Pretres možganov
Poškodbe možganov
Torek, 23. oktober 2007 - 12:20
PRETRES MOŽGANOV
Katarina Živec, dr. med.
Poškodbe možganov so prvi vzrok smrtnosti in visoke invalidnosti v skupini mlajših odraslih ljudi med petnjastim in štiridesetim letom starosti. Četrtina poškodovancev s poškodbo glave umre. Najpogostejši vzrok za poškodbo glave so prometne nesreče (50%), padci (21%), napadi (12%), športne poškodbe (10%) in poškodbe pri delu.
ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA MOŽGANOV
Možgani ležijo znotraj lobanjskih kosti in tehtajo približno od 1200 do 1500g. Možgane obliva možganska tekočina ali likvor, katerega naloga je blaženje udarcev na možgane.
Sestavljeni so iz velikih možganov (cerebrum), malih možganov (cerebellum) in pa možganskega debla (truncus cerebri) ter med seboj povezani preko zapletenih nevroloških poti, t.i. prog.
Pravilno delovanje možganov in usklajeno delovanje živčnih celic nam omogoča zavest o sebi in drugih, dojemanje sprememb, odzivanje, omogoča nam učenje, spomin, izražanje želja. Zavest lahko tako definiramo kot zavedaje sebe in okolice ter odzivanje na okolico. Motena budnost (od zaspanosti do nezavesti), moteno razlaganje ali dojemanje okolja in časa (zmedenost, zamračenost) in prisotnost neustrezne telesne reakcije na zunanje dražljaje (bolečino) so jasni znaki prizadetosti možgan. Če
možgani iz najrazličenjših razlogov ne dobijo dovolj kisika ali krvnega sladkorja se zavest lahko okrne.
MOŽGANSKA POŠKODBA
Kljub dobremu zavarovanju možganov znotraj lobanjskih kosti in kljub blažilnemu učinku likvorja lahko možgani pri močnejših udarcih vseeno udarijo ob lobanjsko kost in se ob tem hujše ali lažje poškodujejo. Takšne poškodbe imenujemo tope ali zaprte poškodbe kajti nastanejo zaradi neposrednega prenosa sile pri udarcu glave s trdim predmetom ali pa pri trku glave ob trd predmet ali ob tla. Sprememba zavesti (zaspanost, razdražljivost, zmedenost) je najobčutljivejši znak poškodbe možganov. Huda
možganska poškodba lahko nastane tudi brez vidnih znakov na glavi. Velja pa tudi obratno: grozljivi znaki na glavi ne pomenjo vedno hude poškodbe, še posebno, če je poškodovanec že pri zavesti in se mu zavest ne poslabšuje. Pogosti zunanji znak ob poškodbi glave so udarnina (oteklina podkožja, podkožna krvavitev, pod njo je lahko skrit tudi zlom kosti), odrgnine kože (lahko ugotovimo smer udarca), rane (razpočne, vreznine, raztragnine) in pa tudi deformacije kosti.
Velika krvaveča razpočna rana. Prizadeta so samo površinska tkiva. Rano je potrebno pravilno oskrbeti in poškodovanca splošno pregledati.
Udarnina z oteklino in podplutbo. Starši morajo biti pri otrocih pozorni na nenavadno obnašanje in pretirano zaspanost.
PRETRES MOŽGANOV (COMMOTIO CEREBRI)
Pretres možganov je najlažja in najpogostejša oblika poškodbe možganov. Kljub temu da so možgani obdani z možgansko tekočino pri padcu ali udarcu v glavo močno zanihajo, lahko rečemo da se pretresejo. Poleg padca, udarca ob trd predmet ali tla, je pretres možganov pogost tudi pri kontaktnih športih (boks, karate, ameriški nogomet) ali pa je posledica silovitega pospeševanja oziroma zaviranja glave.
Pri pretresu možganov možgani ne utrpijo nikakršnih strukturnih sprememb. Poškodovanec ponavadi izgubi zavest. Lahko se zgodi, da tega bližnji sploh ne opazijo, saj lahko traja le nekja sekund ali minut, vendar največ do 20 – 30 minut. Izguba zvesti je posledica prekinitve normalnega delovanje možganov. Povrnitev zavesti je popolna, vendar je poškodovanec po ozaveščenju lahko nekoliko zmeden in omotičen. Lahko se pojavijo tudi znaki kot so slabost, bruhanje, vrtoglavica, glavobol ter izguba
spomina ob nezgodi (ali dogodkov pred nezgodo). Do slabosti in bruhanja lahko pride tudi nekoliko kasenje, na primer v prvem dnevu po poškodbi. Zmanjša se lahko tudi število srčnih utripov.
Manjše število bolnkov se kasneje lahko tudi ponovno vrne v bolnišnico zaradi glavovolov, siljenja na bruhanje, motenj koncentracje, slabšega spomnina ali pa depresije. To imenujemo t.i. postkomocijski sindrom. Dodatna diagnostična obdelava navadno ne odkrije nič novega. Tudi specifičnega zdravljenja ni in težave navadno izvenijo same ob simptomatski terapiji (protibolečinska zdravila, zdravila proti bruhanju, anidepresivi).
PRVA POMOČ
Velikost in nevarnost poškodbe glave zunaj bolnišnice je težko oceniti.
Primerjava simptomov in znakov pri pretresu možganov in pri hujši možganski poškodbi.
PRETRES MOŽGANOV HUJŠA POŠKODBA GLAVE
Kratkotrajna izguba zavesti Daljša nezavest ali motnja zavesti, ki se stopnjuje
Ob povrnitvi zavesti, je poškodovanec zmeden, omotičen Omotičnost, zaspanost, zmedenost
Dogodka se ne spominja Trzljaji in krči obraza in udov, večkrat enostranski
Glavobol Ohromelost na eni strani telesa
Slabost in bruhanje Ena zenica je širša od druge
Enostranska slepota in gluhost
Pri lažji poškodbi možgnov ob padcu ali udarcu, kjer je hkrati prisotna še zunanja poškodba in pa »čudno« obnašanje, poškodovanca pripeljemo na ocenu k zdravniku. Le-ta ob splošnem pregledu, pregledu nevroloških funkcij, slikanju glave odredi, ali bo potrebno opazovanje v bolnišnici ali je dovolj, če poškodovanca opazujejo njegovi bližnji. Poudariti moramo, da stopnjevanje zaspanosti, glavobola in bruhanja svarijo pred hujšo poškodbo možganov in takšne poškodovnace je treba takoj pripeljati v
bolnišnico. Lahko da je prišlo pri potresu možganov do otekline ali krvavitve. Posledica je zvišanje znotrajlobanjskega tlaka, katerega posledica je zmanjšan pretok krvi skozi možgane, kar pa seveda vpliva na možgansko funkcijo. Če je poškodovanec z navodili odpuščen domov, morajo njegovi bližnji v primeru morebitnega poslabšanja v smislu slabosti, bruhanja, zaspanosti poškodovanca TAKOJ pripeljati nazaj v bolninico na dodatno diagnostiko (npr. CT preiskava). Po odpustu domov se je potrebno
tudi izogibati prenapornemu delu, športu; potrebno je tudi dovolj počitka in spanja.
Bistvenega pomena je, da ne spregledamo hujše poškodbe glave, do katere lahko pride tudi brez zunanjih znakov v smislu krvavitve, rane, otekline itd. Velikokrat so poškodovanci s poškodbo glave vinjeni in laiki tako prepogosto pripisujejo zaspanost, zmedenost, slabost alkoholnemu opoju in spregledajo hujšo poškodbo glave.
Če nismo sigurni, kako huda je poškodba (če nismo bilo prisotni ob poškodbi in se poškodovanec drugače obnaša kot navadno) ali pa če je šlo za hudo poškodbo glave vedno pokličemo 112. Če je nezavesten ga položimo v položaj za nezavestnega ali bočni položaj, kar omogoča odtekanje sline, krvi in izbljuvkov. Bolnik s poškodbo glave pogosto bruha zato se lahko ob nepravilnem položaju zaduši ali pa vsebina zaide v sapnik in sapnice, kar lahko povzroči nevaren zaplet (pljučnico). Če je zavest
ohranjena, poškodovanca namestimo v ležeč položaj, glavo rahlo privzdignemo in ga ves čas opazujemo. Ustaviti moramo tudi morebitno zunanjo krvavitev (najlažje z močnejšim pritiskom prstov preko gaze na rano ali s kompresijsko obvezo). Če je rana hujša (na primer zdrobljena kost) jo samo pokrijemo z gazo in mehko povijemo. Takšnega poškodovanca moramo ves čas opazovati (spremljati njegovo dihanje, delovanje srca, še posebno pa njegovo zavest) vse dokler ne pridejo reševalci.
Viri:
Ahčan U, Prva pomoč. Ljubljana: Rdeči Križ Slovenije; 2006
Smrkolj V, Kirurgija. Ljubljana: Sledi; 1995
www.brainconnection.com
