Prva pomoč pri prsni bolečini srčnega izvora

Torek, 24. april 2007 - 09:05

Srčni infarkt

Pogosto slišimo, da je kdo od znancev doživel srčni infarkt. Srčni infarkt (ali srčna kap) je le eden od obrazov t.i. ishemične bolezni srca (IBS), ki je zelo pomemben vzrok obolevnosti in umrljivosti v razvitem svetu in tudi v Sloveniji.

IBS je bolezen, pri kateri pride do zmanjšane oskrbe srčne mišice s kisikom in hranili preko koronarnih (venčnih) arterij. Poglavitni povzročitelj IBS je ateroskleroza (zamaščenost) koronarnih arterij, ki vodi v oženje svetline teh žil, posledica pa je zmanjšana prekrvljenost srca, ki je še posebej izrazita v trenutkih, ko so potrebe srca po kisiku in hranilih povečane (npr. ob naporu). Proces ateroskleroze se začne že v zgodnjem otroštvu, vendar takrat ne povzroča težav, z leti pa se stanje žil zaradi nje postopno slabša, tudi in predvsem na račun izpostavljenosti nekaterim dejavnikom tveganja.

Aterosklerozo (kot tudi marsikatero drugo bolezen) je lažje preprečevati kot zdraviti. Kljub temu, da so nekateri ljudje družinsko nagnjeni k nastanku obolenj srca in ožilja, k nastanku teh bolezni prispeva tudi veliko dejavnikov tveganja, ki so povezani z nezdravim načinom življenja. K nastanku ateroskleroze so pogosteje nagnjeni moški, ženske pa do nastopa menopavze ščitijo ženski spolni hormoni. Ker gre za dolgotrajen proces na žilah, ateroskleroza pogosteje prizadene starejše ljudi (moške v starosti nad 55 let, ženske v starosti nad 65 let).

Dejavniki tveganja, ki pospešujejo razvoj ateroskleroze, in na katere lahko vplivamo, so:

• kajenje,
• nezdrava prehrana, ki vsebuje veliko škodljivih maščob in holesterola,
• telesna neaktivnost in
• stresno življenje.

Do določene mere lahko vplivamo tudi na dejavnike tveganja, ki izhajajo iz nekaterih bolezenskih stanj:

• povišan krvni tlak,
• povišane maščobe v krvi, povišan holesterol in
• sladkorna bolezen.

KAKO PREPOZNAMO ISHEMIČNO BOLEZEN SRCA?

Težave v povezavi z ishemično boleznijo srca se lahko pojavljajo kronično (dolgo časa, več let...) ali pa se izrazijo z akutnimi (nenadnimi) dogodki.

Kronični izraz IBS je kronična stabilna angina pektoris zaradi ateroskleroze, ki je že toliko napredovala, da povzroča zaznavne simptome, vendar pri njej bolniki težave v obliki prsne bolečine ali oteženega dihanja občutijo le ob izrazitejših naporih in večinoma ob enaki intenziteti napora. Za lajšanje težav ob naporih jim zdravnik predpiše tablete ali pršilo za pod jezik, ki vsebuje preparat nitroglicerina (ta širi srčne žile).

Akutni izraz IBS je akutni koronarni sindrom, v katerega vključujemo tri pojavne oblike:

1. nestabilno angino pektoris (bolečina se pojavi tudi že ob manjših naporih, ki imajo lahko enkrat manjšo, drugič večjo intenziteto),
2. akutni miokardni infarkt (srčni infarkt, srčna kap) in
3. nenadno srčno smrt.

Vzrok za nastanek akutnih oblik IBS je običajno nastanek strdka v aterosklerotično spremenjenih koronarnih arterijah. Če je pretok skozi koronarne arterije delno ohranjen, in če ishemija (odsotnost prekrvljenosti srčne mišice) ni prehuda, trajnih posledic na srčni mišici sicer ne bo, simptomi zaradi zmanjšanega pretoka krvi pa bodo kljub temu prisotni (to je angina pektoris).

V zelo kratkem času (v nekaj minutah) pa lahko pride do odmrtja srčne mišice zaradi popolnoma prekinjenega pretoka krvi skozi žilo, kar imenujemo srčni infarkt.

Nenadna srčna smrt nastane zaradi vpliva zmanjšane preskrbe s krvjo na prevodni sistem srca (to je srcu lastno živčevje, ki narekuje bitje srca, »vodič«, »pace-maker«). Vzrok nenadne srčne smrti je v bolezenskih ritmih srca, ki jih ob dovolj hitrem ukrepanju z defibrilacijo in temeljnimi postopki oživljanja lahko odpravimo.

Angina pektoris in srčni infarkt imata zelo podobno klinično sliko:

• glavni simptom je običajno BOLEČINA za prsnico ali »občutek polnosti prsnega koša«:

1. bolečina je TIŠČOČA, PEKOČA, ŽGOČA, STISKAJOČA.

2. lahko se ŠIRI v VRAT IN SPODNJO ČELJUST, v LEVO RAMO IN VZDOLŽ LEVE ROKE, v ZGORNJI DEL TREBUHA in NAZAJ V HRBET.

3. JAKOST BOLEČINE se NE SPREMINJA s kašljem, z globino dihanja, s spremembo položaja telesa ali s pritiskom na prsni koš.

4. TELESNI NAPOR in MRAZ jo lahko POSLABŠATA.

• bolnika sili na bruhanje;

• bolnik se znoji;

• v obraz je videti pobledel.

V določenih pogledih pa se bolečini pri angini pektoris in srčnem infarktu razlikujeta.

Bolečina pri angini pektoris:

• traja nekaj minut, nikoli dlje od 20-30 minut, nikoli le nekaj sekund,
• sprožijo jo hud telesni napor, razburjenje, mraz ali obilen obrok hrane in
• popusti v MIROVANJU ali v 1-5 minutah po uporabi NITROGLICERINSKEGA pršila ali tablete.

Bolečina pri srčnem infarktu:

• traja dlje kot 30 minut,
• nastane že ob manjšem naporu, lahko pa tudi v mirovanju,
• po prejetju nitroglicerinskega preparata bistveno NE POPUSTI in
• lahko je tako huda, da bolnika povsem onemogoči pri vsaki dejavnosti.

Nekaj bolnikov ob srčnem infarktu ne občuti nikakršnih bolečin (to velja predvsem za bolnike s sladkorno boleznijo) ali pa so bolečine le minimalne. Lahko se pojavi povsem neznačilna klinična slika, ki jo bolnik in svojci ne morejo povezati s srčnim infarktom: pojavi se težko dihanje, dušenje oz. občutek pomanjkanja zraka, lahko tudi izguba zavesti.


UKREPI PRVE POMOČI:

BOLNIK Z NOVO NASTALO BOLEČINO z značilnostmi, ki smo jih opisali zgoraj, ne sme sam voziti avtomobila, tudi če se čuti sposobnega za to. Prevoz do zdravniške pomoči naj zagotovi reševalno vozilo.

1. Bolnik, ki tako bolečino občuti prvič ali bolj poredko, nima tablet nitroglicerina. Ob bolečini v mirovanju, ki traja več kot 5 minut, naj vzame 500 mg acetilsalicilne kisline (Aspirin®, Aspirin Protect®, Aspirin Direct®, Andol®, Baludon®)

2. Takoj obvestimo urgentno medicinsko ekipo, s klicem na telefonsko številko 112 NE ODLAŠAMO.

3. Bolnika do prihoda reševalcev skrbno nadzorujemo in skrbimo za njegovo udobje (razrahljamo ovratnik...).

4. Pripravimo tudi zdravstveno izkaznico in vso zdravstveno dokumentacijo, ki jo imamo doma ter seznam vseh zdravil, ki jih bolnik jemlje.


BOLNIKI Z ŽE ZNANO ANGINO PEKTORIS, ki jemljejo zdravila za angino pektoris, dobro poznajo težave v prsih.

1. Če jemljejo preparate NITROGLICERINA (Nitrolingual® ali Angised®), naj vzamejo en odmerek (0.5 mg). Nitroglicerin vedno vzamejo SEDE, ker je učinek na krvni tlak zelo hiter in lahko sproži omotico (sinkopo). Tudi leže naj ga ne vzamejo.

2. Če gre za napad angine pektoris, mora bolečina popustiti v 2-5 minutah.

3. Če v tem času bolečina ne popusti, naj bolnik vzame nitroglicerin še dvakrat v 5-minutnih časovnih razmikih.

4. Če bolečina tudi po tem (po prejetih 3 odmerkih nitroglicerina) ne popusti, gre lahko za razvijajoč se srčni infarkt.

5. Poklicati je treba službo nujne medicinske pomoči na 112.

6. Med čakanjem na reševalno ekipo damo bolniku 500 mg acetilsalicilne kisline (Aspirin®, Aspirin Protect®, Aspirin Direct®, Andol®, Baludon®).

7. Bolnika do prihoda reševalcev skrbno nadzorujemo in skrbimo za njegovo udobje (razrahljamo ovratnik, itd.).

8. Pripravimo tudi zdravstveno izkaznico in vso zdravstveno dokumentacijo, ki jo imamo doma ter seznam vseh zdravil, ki jih bolnik jemlje.

Ob tretji pojavni obliki akutnega koronarnega sindroma, torej NENADNI SRČNI SMRTI, pride do nenadnega kolapsa z izgubo zavesti in odsotnostjo tipnih pulzov, pojavi pa se manj kot 1 uro po začetku morebitnih (a ne nujno prisotnih) simptomov.

Ukrepamo s temeljnimi postopki oživljanja in defibrilacijo (glej sestavek o oživljanju odraslih). Pri več kot 50 % bolnikov z akutnim koronarnim sindromom, ki umrejo, je vzrok nenadna srčna smrt pred prihodom v bolnišnico. Edino pravo upanje za boljše preživetje teh bolnikov je, če očividci takoj začnejo s TPO, ob tem pa po potrebi uporabijo AED, ki pa morajo postati še bolj dostopni na javnih mestih.

Literatura:

1. Poredoš P. Ateroskleroza. V: Kocijančič A, Mrevlje F, Štajer D. Interna medicina 3. izd. Ljubljana: Littera picta; 2005. str. 181-186.
2. Kranjec I. Ishemična srčna bolezen. V: Kocijančič A, Mrevlje F, Štajer D. Interna medicina 3. izd. Ljubljana: Littera picta; 2005. str. 186-206.
3. Noč M. Akutni koronarni sindrom. V: Kocijančič A, Mrevlje F, Štajer D. Interna medicina 3. izd. Ljubljana: Littera picta; 2005. str. 206-214.