Prva pomoč pri možganski kapi

Torek, 24. april 2007 - 09:34

Možganska kap: strdek privede do odmrtja možganskega tkiva

Levo: možganska kap zaradi krvavitve. Desno: možganska kap zaradi strdka.

Ker strdek preprečuje preskrbo možganov s krvjo, del možganov odmre.

Krvavitev med možganske ovojnice (subarahnoidalno) ali v možganovino vodita v možgansko kap.

Strdek zaradi ateroskleroze in strdek zaradi krvavitve.

Akutna možganska kap je nenaden dogodek v osrednjem živčevju, ki hudo prizadene del možganov, tako da je njihovo delovanje moteno za več kot 24 ur. Vodi v nastanek značilnih simptomov (opaženih s strani bolnika) in znakov (ki jih lahko opazi zunanji opazovalec, svojci). Pogosteje prizadene starejše ljudi (v starosti nad 50 let pojavnost začne strmo naraščati), ni pa tako zelo redek pojav tudi med mlajšimi v starostni skupini do 50 let.

Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrtnosti in najpogostejši vzrok invalidnosti pri odraslih v razvitem svetu. V Sloveniji vsako leto doživi možgansko kap več kot 4500 ljudi. V invalidnost vodi v kar 20-30 % vseh primerov, delno tudi zato, ker mnogo bolnikov k zdravniku pride prepozno, saj bolniki ali njihovi svojci ne prepoznajo simptomov in znakov možganske kapi. Le slabih 30 % bolnikov prispe v bolnišnico dovolj hitro.

Vzrok možganske kapi je lahko:

1. zamašitev ene izmed možganskih žil,

2. razpoka možganske žile in posledična krvavitev v možgane ali 

3. krvavitev v možganske ovojnice, ki se najpogosteje pojavi zaradi razpoka bolezensko razširjene žile (anevrizme).

Ker je izid (prognoza) prebolele možganske kapi v veliki meri odvisen od hitrosti ukrepanja, je treba ČIMPREJ PREPOZNATI SIMPTOME IN ZNAKE, ki kažejo na to stanje, ob tem pa ČIMPREJ ZAGOTOVITI USTREZNO ZDRAVNIŠKO POMOČ ter ob čakanju nanjo bolniku zagotoviti čim večjo varnost in udobje.

Čas, v katerem bodo zdravniki lahko ukrepali z zdravili, je omejen le na 3 ure po začetku nastanka simptomov!

K nastanku možganske kapi so pogosteje nagnjeni ljudje z določenimi dejavniki tveganja. Na nekatere izmed njih ne moremo vplivati (moški spol, visoka starost, temnopolti ljudje, slabi geni), tiste, ki so posledica nezdravega načina življenja, pa lahko povsem izničimo ali vsaj omilimo njihov vpliv.

Dejavniki tveganja, ki povečujejo verjetnost nastanka možganske kapi in na katere lahko preventivno vplivamo, so:

• (neurejen) povišan krvni tlak (najpomembnejši dejavnik tveganja!),
• sladkorna bolezen tipa 2,
• povišan indeks telesne mase in debelost (predvsem trebušni tip),
• povišane vrednosti maščob in holesterola v krvi,
• uporaba kontracepcijskih tablet pri določenih skupinah bolnic (tistih, ki imajo migreno in tistih, ki kadijo),
• slabe prehranjevalne navade,
• pomanjkanje telesne aktivnosti,
• kajenje,
• kronični alkoholizem,
• kronični stres in 
• zloraba drog (kokain, amfetamini – Ecstasy).

Pomemben dejavnik tveganja je tudi nosečnost in z njo povezan porast krvnega tlaka (eklampsija). Zato moramo nameniti posebno skrb z rednimi pregledi vsem bodočim materam.


ZNAKI IN SIMPTOMI MOŽGANSKE KAPI zaradi zapore žile:

• delna ali popolna ohromelost polovice obraza (npr. asimetrija obraznih potez s spuščenim ustnim kotom, nezmožnostjo zapiranja veke, asimetrija pri nasmehu),

• delna ali popolna ohromelost telesa (negibnost udov),

• motnje občutkov po eni polovici telesa (mravljinčenje),

• motnje govora (nerazumljivo izražanje, nerazumevanje besed),

• motnje pisanja in računanja,

• motnje vida (dvojne slike),

• motnje ravnotežja in koordinacije (zanašanje pri hoji),

• težave pri požiranju,

• zmedenost, omotica,

• težave pri zadrževanju vode in blata,

• glavobol (redko) in

• nezavest (možen znak).

ZNAKI IN SIMPTOMI MOŽGANSKE KAPI zaradi krvavitve v možgane so običajno podobni tistim pri zamašitvi možganske žile, vendar pa ob krvavitvi simptomi zelo hitro napredujejo; bolnik ima (pogosteje kot pri zapori žile) glavobol, občuti slabost, bruha in ima motnje zavesti.


SIMPTOMI IN ZNAKI MOŽGANSKE KAPI zaradi krvavitve v možganske ovojnice:

• nenaden, močan glavobol, kakršnega bolnik še nikoli v življenju ni imel (kot bi ga nekdo z vso močjo udaril v zatilje),

• običajno slabost, huda prizadetost, utrujenost, vrtoglavost, bolnika moti svetloba,

• otrpel vrat,

• bruhanje,

• ohromelost po eni polovici telesa,

• zmedenost, nemir,

• motnje zavesti (izguba zavesti za krajši ali daljši čas, lahko tudi koma),

• krči in

• povešena veka in omejen pogled z enim očesom v več smeri.


UKREPI PRVE POMOČI:

1. Pokličemo reševalce na številko 112.

2. Prizadetega položimo na posteljo, odpnemo mu srajco, razrahljamo mu ovratnik in odstranimo vse, kar bi ga lahko utesnjevalo.

3. Rahlo podložimo vzglavje z blazino.

4. Prizadetemu NE DAMO NIČESAR JESTI ALI PITI !!!

5. Odstranimo morebitno zobno protezo.

6. Vzdržujemo prosto dihalno pot.

7. Nezavestnega bolnika namestimo v bočni položaj, zlasti, če bruha.

8. Ves čas do prihoda reševalcev ga skrbno nadzorujemo.

9. Pripravimo zdravstveno izkaznico in vso medicinsko dokumentacijo, ki je na voljo, ter seznam zdravil, ki jih bolnik jemlje.

10. Za nadaljnjo oskrbo prizadetega so zelo pomembni nekateri podatki, zato se potrudimo, da poizvemo in zabeležimo:

• točen čas nastanka simptomov in znakov možganske kapi (ker je od tega odvisno nadaljnje ukrepanje v bolnišnici),

• ali je pri bolniku morebiti prišlo do nastanka krčev,
 
• ali je prišlo do izgube zavesti ,

• kateri udi so bili prizadeti ,

• katere bolezni je bolnik imel pred kapjo,

• ali je v zadnjem času utrpel poškodbo glave,

• ali je že kdaj utrpel možgansko kap in

• katera zdravila prejema.

Literatura:

Švigelj V. Nujna stanja v nevrologiji. V: Ahčan U. PRVA POMOČ - PRIROČNIK S PRAKTIČNIMI PRIMERI. 1. izd. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije; 2006. str. 183-189.