Poškodbe pri športu

Viljem Topčič, dr. med.

Sportne aktivnosti odlicno vplivajo na otroke, tako fizicno kot psihicno. Šport lahko izboljsa otrokovo koordinacijo, vzdrzljivost in samozavest. Prav tako pa se skozi sport otrok nauci samodiscipline in dela v skupini. Vendar pa otroci se rastejo in se usklajenost njihovih gibov sele razvija,, zato so mnogo bolj dovzetni za poskodbe.

Vsako leto se priblizno 10 - 20% otrok med sportom poskoduje, in priblizno eno tretjino vseh poskodb, do katerih pride med otrostvom, je moc pripisati sportnim aktivnostim. Med najpogostejse poskodbe pa spadajo izvini in izpahi.

Kdaj in kje

- poskodbe, ki nastanejo na igriscu, ter poskodbe, do katerih pride med voznjo kolesa, se najpogosteje pripetijo otrokom v starostni dobi od 5. – 9. leta. Prav tako pa so, poleg pretiravanja s telesno aktivnostjo, pogoste tudi pri starejsih otrocih.
- najpogosteje se poskodbe pojavljajo pri sportih v katerih prihaja do kontakta udelezencev ali celo do trcenj.
- hujse poskodbe lahko nastanejo pri individualnih sportih ter med rekreacijo!
- vecina poskodb povezanih s sportom (skoraj 60%) se zgodi med vadbo

Kdo

- vsako leto se poskoduje priblizno 20% vseh otrok ki se ukvarjajo s sportom.
- otrokom v starostni dobi od 5. – 14. leta se pripeti skoraj polovica (40%) vsah poskodb povezanih s sportom, gledano za vse starostne skupine
- otroci, ki so, v primerjavi z ostalimi otroci iste starosti in telesne teze, manj telesno razviti, so poskodbam bolj izpostavljeni
- otroci, ki so se z doloceno telesno aktivnostjo sele zaceli ukvarjati, so poskodbam bolj izpostavljeni
- pred puberteto so decki in deklice priblizno enako ogrozeni za nastanek poskodb povezanih s sportom
- med puberteto, so decki pogosteje in huje poskodovani kot deklice
- resnost sportnih poskodb narasca s starostjo.

Pretiravanje

Vedno vec deckov in deklic se ukvarja s sportom. Posledica tega je, da se med otroci in adolescenti pojavlja vedno vecje stevilo sportnih poskodb, do katerih pride preprosto zaradi pretiravanja. Vecina poskodb, ki so posledica pretiravanja s sportno aktivnostjo, nastane zaradi poskodbe mehkih tkiv, kot so misice, vezi, sklepi, pa tudi kosti.

Najbolj pogoste poskodbe, ki so posledica pretiravanja, oziroma pretirane sportne aktivnosti:

Patelarni tendonitis

Simptomi: obcutljivost v predelu pod kolenom
Mozni vzrok: kontinuirano obremenjena patelarna (pogacnicna) vez v kolenskem sklepu, povzroci vnetje in bolecino, predvsem pri aktivnostih, ki vkljucujejo veliko poskakovanja

Teniski komolec:

Simptomi: bolecina, predvsem na zunanji strani komolca, ter bolecina prisotna pri gibih v zapestju.
Mozni vzrok: obicajno ga povzrocajo ponavljajoci se gibi, ki nategujejo vezi v komolcu. Pogosto pride do te poskodbe med tenisom predvsem pri izvajanju “backhand” udarca.
Osteohondritis disekans

Simptomi: bolecina in otekanje v kolenu
Mozni vzrok: del kosti s hrustancem v kolenskem sklepu se loci od preostale sklepne povrsine.
Obstajajo teorije, da je bolezen druzinsko pogojena ali pa, da jo povzrocajo ponavljajoce se manjse poskodbe

Sever-jeva bolezen

Simptomi: bolecine v peti, sepanje, predvsem po teku
Mozni vzrok: tek in pogosto poskakovanje, povzroca vlek Ahilove tetive stran od petnice

Poskodbe golenice

Simptomi: bolecina in obcutljivost predela nad golenico
Mozni vzrok: pretiran tek, tek po trdi podlagi (beton), ter neprimerna obutev

Spondilolisteza

Simptomi: bolecina v hrbtu
Mozni vzrok: povzroca jo pretirano upogibanje in iztezanje spodnjega dela hrbta. To poskodbo lahko pogosto vidimo pri nogometni vratarjih, gimnasticarjih, in drsalcih.

Spondiloliza:

Simptomi: bolecina v hrbtu
Mozni vzrok: prav tako jo povzroca pretirano upogibanje in iztezanje spodnjega dela hrbta in se pogosto pojavlja pri zgoraj nastetih sportnih aktivnostih

Poskodbe, ki nastanejo zaradi pretiravanja pa lahko vodijo tudi do nastanka tako imenovanih stresnih fraktur. To so majhne razpoke v kosti, ki nastanejo zaradi kontinuirane in pretirane uporabe dolocenega giba, ozirama pretiranega obremenjevanja dolocenega uda. Pogosto se pojavijo v stopalu pri kosarkakarskih treningih, pri teku in ostalih sportih. Obicajno pri tem ne pride do nastanka otekline, prisotna pa sta bolecina in obcutljivost tkiv, ki pogosto postaneta se intenzivnejsi med gibanjem.

Oskrba poskodb, ki nastanejo zaradi pretirane telesne aktivnosti:

Natancno oskrbo poskodb bo dolocil otrokov zdravnik glede na
- otrokovo starost in splosno zdravstveno stanje
- stopnjo poskodbe
- tip poskodbe
- kako dobro vas otrok prenasa dolocena zdravila, posege in terapijo

Cilj zdravljenja je nadzorovati bolecino, pospesiti celjenje, preprecevati zaplete ter koncno zopet doseci normelno uporabo prizadetega uda.
Zacetno zdravljenje obicajno vkljucuje pocitek, hlajenje, kompresijo in elevacijo (dvig) obolelega uda. V primeru vidne deformacije prizadetega uda, ali pa v primeru da huda bolecina preprecuje otroku uporabo roke, noge, zapestja, gleznja ali kolena, takoj obvestite otrokovega zdravnika.
Druge moznosti zdravljenja pa lahko vkljucujejo:
- omejitev gibanja
- mavec
- bergle
- fizioterapijo (za raztezanje in okrepitev prizadetih misic, vezi in sklepov)
- operativni poseg (se posebaj ce se poskodba ponavlja, ce bolecina vztraja, ali pa ce je misica, kita, ali vez pretrgana)
- zdravila

Vecina sportnih poskodb nastane zaradi travmatske poskodbe tkiva ali pa pretirane uporabe misic in sklepov. Prav tako pa vecino sportnih poskodb lahko preprecimo s primernim treningom in vzdrzevanjem kondicije, uporabo primerne sportne opreme ter zascite (scitniki, celade…)
Pri otrocih se poskodbe obicajno hitro zazdravijo. Pomembno pa je, da otroku pomagamo, da se privadi na omejitev gibanja ter program rehabilitacije, ki lahko prepreci ponovni nastanek poskodbe, ter mu tako omogocimo zdrav razvoj in brezskrbno otrostvo.