Pirotehnične poškodbe

POŠKODBE S PIROTEHNIČNIMI SREDSTVI

Katarina Živec, dr. med.

Bliža se čas novoletnih praznikov, številnih praznovanj in poslavljanja od starega leta. Veselimo se božično – novoletnega vzdušja, zimske idile, druženja s prijatelji, domačih dobrot, nakupovanja in še bi lahko naštevali. Uporaba pirotehničnih izdelkov je marsikomu v zabavo, mnogim ljudem (in živalim) pa je takšno početje neprijetno in vzbuja strah. Nepremišljena in neprevidna uporaba tovrstnih izdelkov lahko privede do hudih telesnih poškodb, žal največkrat pri otrocih in mladostnikih.

Zakon o eksplozivih razvršča pirotehnična sredstva v štiri razrede:
1. razred: pirotehnične igrače (bengalske vžigalice, pokajoči vložki za cigarete, konfeti – bombice, pokajoče žabice, male petarde itd.)
2. razred: izdelki za majhne ognjemete (petarde, rimske svečke, majhna ognjemetna kolesa, bengalične bakle, topovski streli - Party Knaller, rakete itd.)
3. razred: izdelki za srednje ognjemete
4. razred: izdelki za velike ognjemete

Glavni učinek pirotehničnih izdelkov iz 1. in 2. razreda je pok. 3. in 4. razred sta namenjena javnim prireditvam. Uporaba pirotehničnih izdelkov iz 1. in 2. razreda je po zakonu dovoljena v času od 26. decembra do 2. januarja (prodaja je dovoljena od 19. do 31. decembra). Otrokom do 15. leta starosti je dovoljeno prodajati in uporabljati pirotehnične izdelke le, če so pod nadzorom staršev ali skrbnikov. Uporaba ni dovoljena v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih potniškega prometa in na površinah, kjer potekajo javni shodi ali javne prireditve. Zlasti nevarno je sestavljanje in zlepljanje večjega števila različnih pirotehničnih sredstev ter lastna izdelava, predelava in dodelava. Pri tem uporabnik ne ve, kdaj bo nastala eksplozija niti kako močna bo. Zato naj se pirotehnična sredstva kupujejo v samo za to specializiranih trgovinah in naj se uporabljajo v skladu s priloženimi navodili.

Pri nepredvideni eksploziji pirotehničnega sredstva je najpogosteje poškodovana roka. Roka predstavlja »samo« 1 % telesne površine. Tu je zbranih 27 kosti, 6 vrst sklepov, 18 mišic, 28 kit, številne žile (arterije in vene), mezgovnice, živci in vezi. Z roko zaznavamo, čutimo, odgovorna je tako za močan prijem kovača kot za fino in natančno delo urarja. Zavedati se moramo, da palec predstavlja skoraj 50% funcije roke, zato je njegova ohranitev zelo pomembna (funkcija palca je lahko nadomeščena tudi z drugim prstom). Nenazadnje je tudi pomemben estetski element telesa.

Žrtve poškodb s pirotehničimi sredstvi so zlasti mladi. Srečamo se lahko z blagimi poškodbami, npr. povrhnje opekline. Lahko pa pride tudi do zapletenih poškodb, ki zmanjšajo funkcijo roke. Sočasno lahko pride tudi do poškodb obraza, izgube vida (če delec pirotehničnega sredstva prileti v oko) ali sluha. Poglejmo si najpogostejše poškodbe pri uporabi pirotehničnih sredstev.


Opeklina

Opekline najpogostje povzroča toplotna energija, v našem primeru v obliki plamena. Če se srečamo z opečencem, moramo znati oceniti nevarost za poškodovanca. To pomeni, da moramo vedeti, kako oceniti površino opekline in njeno globino. Najlažje si zapomnimo, da površina dlani opečenca predstavlja 1% skupne telesne površine. Po globini so opekline lahko povrhnje in prizadanejo ali uničijo samo povrhnje plasti kože. Takšne opekline se ob ustreznem zdravljenju zacelijo same, saj nova koža zraste iz ohranjenih celic, lasnih mesičkov in žlez v koži. Globoke opekline prizadenejo ali uničijo celotno debelino kože, včasih tudi podkožje. Takšne moramo zdraviti z operacijo. Zelo nevarne so opekline, ki zajamejo celoten obseg uda. V tem primeru lahko pride do stiska žil in živcev in prevoz v bolnišnico je nujen in kasnejši poseg neizogiben. Če gre za večje opekline, pri večih poškodovancih, poškodbe v zaprtih prostorih, takoj pokličemo pomoč (tel. 112). Nato proučimo mesto nezgode, odstranimo vir toplote (gašenje ognja) ter opečenca prenesemo na varno. Nadaljujemo pregled poškodovanca in odstranimo izključno oblačila, ki niso prilepljena na rano. Najpomembneje je, da opeklino hladimo (najbolje s curkom hladne tekoče vode, če to ni mogoče pa z brisačami, namočenimi v hladno, čisto vodo). Na ta način zmanjšamo bolečine in preprečujemo nadaljno poškodbo. Navadno hladimo 30 – 60 min oz. dokler ni več bolečin, ko s hlajenjem prenehamo. Odstranimo nakit in opeklinsko rano pokrijemo s sterilno gazo in povojem ali alu-folijo ter obiščemo zdravnika. Opeklinskih ran ne smemo mazati z mazili niti hladiti z ledom ali hladilnimi vložki. Opeklinskih mehurjev ne prediramo.


Amputacija

Če je pri uporabi pirotehničnega sredstva prišlo do popolnega odtrganja (popolne amputacije) enega ali večih prstov je potrebno zelo previdno ravnanje. Po natančnem pregledu oskrbimo rano (krn). Krvavitev ustavimo s kompresijsko obvezo ali neposrednim pritiskom s prsti prek sterilne gaze. Nato rano pokrijemo s sterilno gazo in jo pritrdimo s trikotno ruto ali povojem. Takšna roka mora mirovati (npr. v ruti pestovalki). S tem zmanjšamo bolečine, preprečujemo novo krvavitev, dodatne poškodbe in okužbe. Obširnejših ran nikoli ne zdravimo z dezinfekcijskimi sredstvi, mazili, jih ne spiramo in ne čistimo. Odstranitev morebitnih tujkov v rani prepustimo zdravniku. Posebna pozornost je namenjena tudi odtrganemu prstu, prstom. Zavijemo ga v sterilno gazo in ga damo v PVC vrečko, ki jo neprodušno zavežemo. V drugo vrečko natresemo kocke ledu in vlijemo vodo. Tako dosežemo temperaturo okoli 4°C. Obe vrečki damo nato v tretjo in jo opremimo s podatki o poškodovancu in poškodbi (čas poškodbe). Odtrganega prsta nikoli ne damo na led (npr. na zmrzovalne vložke, zmrznejno meso). Takšno ravnanje bi še s tako dobro mikrokirurško tehniko in izkušeno kirurško ekipo onemogočilo uspešno prijetje prsta na njegovo prvotno mesto.


Kompleksna poškodba

Je najhujša poškodba, ki lahko doleti mladostnika ob igri/zabavi s pirotehničnimi sredstvi.
Pogosto so poškodovane kosti, mehka tkiva, živci, žile. Lahko gre za nepopolne amputacije, kjer se odtrgani del telesa preko kože, žil, živcev, kit še drži telesa. Kosti so lahko zdrobljene, lahko gledajo iz rane. Pri otrocih, ki so še v fazi rasti, se tako lahko poškoduje rastna stika, ki je odgovorna za rast določene kosti. Tkiva so zmečkana, raztrgana, prisota je obilna krvavitev. Takšne rane so tudi umazane. To vodi k večji nevarnosti okužbe in vnetja po operaciji. V prvi pomoči takšno rano oskrbimo po načelih prve pomoči za oskrbo rane. Ob pogledu na tako kompleksno poškodbo lahko poškodovancu postane slabo ali se zgrudi. Takrat naj poškodovanec leži, dvignemo mu nogi, odpnemo ovratnik pas, čelo in vrat mu hladimo z obkladki ter ga do prihoda v bolnišnico ves čas nadzorujemo in spodbujamo. Bolnišnična obravnava tovrstnih poškodb zahteva izurjeno kirurško ekipo, veliko potrpežljivosti in volje tako s strani poškodovanca kot kirurga. Operacije trajajo več ur, potrebna je učvrstitev skeleta, mikrokirurško šivanje drobnih žil, živcev, prosti prenos tkiva. Včasih je potrebnih tudi več zaporednih operacij. Neobhodna je ustrezna (in pravočasna) fizioterapija, nošenje opornic in kompresijskih oblačil. Kljub vsemu se moramo zavedati, da funkcija in izgled roke nista nikoli takšna kot pred poškodbo. Duševna prizadetostost otroka, mladostnika, razvijajojočega športnika, pianista, ki mu je petarda ob nepremišljenem postavljanju pred vrstniki raznesla roko, je ogromna. S pravim pristopom, ozaveščanjem staršev, učiteljev, akcijami (npr. »Bodi zvezda. Ne meči petard!«) ter usmerjanjem prostega časa in odvečne energije mladostnikov v bolj konstruktivne dejavnosti, bi lahko zmanjšali te resnično nepotrebne poškodbe.




Komplesksna poškodba s petardo poškodovane roke. Uspešna rekonstrukcija in funkcionalni rezultat po 1. operaciji. (Iz fotodokumentacije doc. dr. Uroš Ahčan-a, dr. med.).


Viri:

Ahčan U. Prva pomč. Ljubljana: Rdeči Križ Slovenije; 2006
Smrkolj V. Kirurgija. Ljubljana: Sledi; 1995
www.policija.si