Rane

Otroštvo ... Dnevi polni veselja igre, poskakovanja, tekanja, kolesarjenja in ostalih razigranih aktivnosti, vse od jutra, pa tja do večera. Vendar pa se lahko veselje in razigranost kaj hitro spremenita v bolečino in jok. Še sreča, da večina poškodb, ki nastanejo med igro ni resnih in jih lahko sami z nekaj osnovnimi posegi oskrbimo doma. Včasih pa se moramo vendarle za pomoč obrniti na zdravnika ...

Kdaj obiskati zdravnika?

Nekatere poškodbe, čeprav so na prvi pogled videti nepomembne, lahko ob nepravilni oskrbi pripeljejo do nepričakovanih zapletov. Zato je prav da se na zdravnika obrnemo vedno, ko;

- je rana globlja od 1 centimetra,

- rana močno krvavi, in se krvavitev ne ustavi, kljub temu, da smo na rano vršili direktni pritisk vsaj 5 do 10 minut,

- je rano povzročil umazan ali zarjavel predmet,

- se umazani delci nahajajo v sami rani,

- je rana blizu oči,

- je rano povzročil ugriz živali (ali človeka!),

- rana močno boli,

- ima rana potrgane, razcefrane robove,

- kaže rana znake vnetja (je rdeča, topla, otečena ali pa se iz nje cedi kakršenkoli izcedek).

Prav tako se na zdravnika obrnite, če imate kakršnakoli vprašanja ali skrbi glede otrokove rane, pa tudi v primeru, da vaš otrok v zadnjih petih letih ni bil cepljen proti tetanusu (oziroma niste povsem prepričani, kdaj je otrok prejel zadnji odmerek cepiva).

Rane so lahko po nastanku in izgledu zelo raznovrstne. Lahko jih razdelimo na praske in odrgnine, vbodnine, ureznine, razpočne rane, raztrganine, zmečkanine, ugriznine, rane s tujki in travmatske amputacije. V grobem pa na površinske in globoke rane. Vsaka od naštetih pa seveda zahteva ustezno oskrbo.

Prva pomoč:

Pametno bi bilo, da bi vsaka družina oziroma gospodinjstvo imelo doma vsaj eno knjigo o prvi pomoči, kamor bi lahko v primeru nezgod kadarkoli pokukali. Velikokrat se namreč zgodi, da ljudje v afektu, ko je poškodovan njihov bližnji, ne znajo več pravilno odreagirati, zato takrat kak »plonk – listek« pride še kako prav. A vseeno bi si bilo dobro zapomniti tudi nekaj osnovnih postopkov pri oskrbi ran.

Kako ravnati, ko je do poškodbe prišlo:

- otroka vedno najprej pomirite in mu povejte, da mu lahko pomagate,

- roke si vedno dobro umijte in po možnosti razkužite,

- v rano ne dihajte,

- ne uporabljajte neznanih pripravkov iz »domače lekarne«.

Oskrba površinske rane:

Površinske rane vedno najprej speremo s tekočo hladno vodo. Le-ta naj bo čista, zato je primerana tudi voda, ki jo lahko kupimo v plastenkah, ali pa vodo doma prekuhamo in ohladimo. Rano nato pokrijemo s sterilno gazo, ki jo rahlo namočimo in rano nato prevežemo. Pomembno je, da gaze, če je le možno, na rano ne polagamo suhe, saj se bo na rano prilepila. Ko se bo rana posušila, bo zasušena gaza pri odstranjevanju povzročila ponovne bolečine, lahko pa tudi manjše, pikčaste krvavitve, kar proces celjenja rane še dodatno podaljša.

V lekarnah pa je danes tudi že moč kupiti posebne obloge za rane, ki to težavo preprosto odpravijo.

Oskrba globoke rane:

Pri globokh ranah je vedno potrebno takojšnje ukrepanje.

S povojem ali čistim oblačilom pritiskajte na rano tako, da rano prekrijete preko njenih robov, ter nanjo vršite pritisk nekaj minut, da ustavite krvavitev. Če iz rane obilno teče kri, pritiskajte na rano približno 10 minut, ne da bi pritisk vmes popustili in si rano ogledali. Če kri pronica skozi oblačilo ali povoj, le-tega ne odstranjujte, temveč nov povoj namestite čez prvega. Otroka nemudoma odpeljite na urgenco (ali pokličite 112), kjer mu bodo rane ustrezno oskrbeli.

Če krvavitev ni hujša in kri neha teči, si najprej dobro umijte roke, nato pa z vodo in milom dobro očistite še kožo okoli rane, vendar po sami rani ne drgnite! Iz rane odstranite umazane delce in pustite, da na rano nekaj minut teče voda iz pipe. Nato na rano namestite gazo in povoj.

Če otrok (ali opazovalec) ob pogledu na rano omedli, mu moramo:

- dvigniti noge,
- odpeti ovratnik in pas,
- na čelo in vrat namestiti hladne obkladke,
- nadzorovati znake krvnega obtoka (pulz) in dihanje.

Zdravljenje:

Otroka odpeljite na pregled k zdravniku, ki vam bo dal natančna nadaljnja navodila glede oskrbe rane. Ranjeni del telesa mora mirovati, zato ga imobiliziramo, saj imobilizacija ublaži bolečine in preprečuje povečanje ali ponovno krvavitev, ter širjenje morebitne okužbe. Med prevozom v bolnišnico se z otrokom pogovarjajte in ga spodbujajte. Če je rana obsežna in globoka naj med prevozom leži!

Zdravnik vam bo, ko bo otroka pregledal, (če bo to seveda potrebno) napisal tudi recept za antibiotike, ki bodo zavrli morebitno okužbo rane.

Oskrba ugrizne rane:

Ugrizne rane so izjema med globokimi ranami. Tako kot površinske rane, jih moramo najprej temeljito izprati z milom in tekočo vodo, saj jih vedno obravnavamo kot močno okužene, nato pa ravnamo enako kot pri ostalih globokih ranah. Otroka moramo nato odpeljati še na pregled k zdravniku v urgentni ambulanti za poškodbe, nato pa še v antirabično ambulanto. Po ugriznih ranah je vedno treba jemati tudi antibiotike.

Oskrba rane s tujki:

Večjih tujkov iz ran sami nikoli ne odstranjujte! Izjema so seveda manjši, povrhnje ležeči tujki.

Oskrba pri amputaciji:

Skoraj polovica amputiranih prstov pri nas je pred prihodom v bolnišnico nepravilno oskrbljenih, nepravilna oskrba pa vodi do večjih in bolj pogostih zapletov med operacijo ter posledično do manjšega končnega uspeha same operacije – torej manjšo verjetnost preživetja prsta po replantaciji.

Zato je pomembno, da si zapomnimo nekaj osnovnih ukrepov pri ravnanju z amputiranimi deli telesa:

- najprej seveda poskrbimo za poškodovanca! (zaustavitev krvavitve in oskrba rane),

- nato amputirani del telesa zavijemo v sterilno gazo in ga položimo v čisto polivinilasto vrečko (če je amputirani del telesa močno umazan, ga lahko pred daljšim transportom speremo pod hladno tekočo vodo, vendar pa spiranje ne sme biti dolgotrajno saj lahko to še dodatno poškoduje tkiva amputiranega uda),

- vzamemo še eno vrečko, v katero nalijemo mrzlo vodo in vanjo natresemo zdrobljen led (temperatura vode naj bi bila približno 4C),

- vrečko z amputiranim delom telesa postavimo v vrečko z vodo,

- obe vrečki postavimo v tretjo vrečko, ki jo opremimo z osnovnimi podatki o poškodbi: ime, priimek, starost pošodovanca, ura poškodbe, kako je do poškodbe prišlo, dominantna roka (levičar ali desničar) in vsebina vrečke.

Tako. Sedaj smo opremljeni z osnovnomi informacijami in znanji, ki bodo vsaj malo pripomogle k temu, da se bo vaš otrok lahko zares brezskrbno podil po igriščih, ter da se bodo raznorazne rane in ranice, ki spremljajo vsako otroštvo hitro celile in puščale čim manj sledi ...