Pogostejša obolenja dihal
mag. Primož Kušar, dr. med.
Sreda, 20. december 2006 - 12:35
Čas hladnih in vlažnih mesecev je tudi čas, ko se bomo pogosteje srečali z okužbami dihal, ki so v tem času dva do tri krat pogostejše kot v poletnih mesecih. Zato se močno povečajo tudi obiski pri zdravniku, saj skoraj vsak sedmi bolnik preboleva takšno okužbo. Odrasli za temi okužbami zbolijo 3-4 krat letno, pri otrocih pa so te okužbe še pogostejše. Okužbe zgornjih dihal so najpogostejše: to je navadni prehlad ter vnetje žrela in grla. Ob teh okužbah ali samostojno se pojavljajo tudi
vnetja ušes predvsem pri otrocih in vnetja obnosnih votlin, ki prizadenejo vse starostne skupine.
Povzročitelji so kar v 90% virusi. Poznamo preko 200 virusov, ki povzročajo okužbe pri človeku, bakterije in drugi mikroorganizmi pa so redkejši povzročitelji. V zimskem in pomladnem času se pojavlja tudi gripa. Gripo, ki nastopa v epidemijah, povzročajo virusi influence A, B in C. Epidemije se pojavljajo zato, ker imajo virusi predvsem skupine A (manj skupine B), sposobnost spreminjanja lastnosti. Virus skupine C te sposobnosti nima, okužbo z njim pa prebolimo večinoma že v otroštvu. Zaradi
sposobnosti virusa, da spreminja svoje lastnosti, prihaja do novih epidemij, ker večina ljudi nima protiteles proti novemu podtipu virusa in zato ni odporna proti okužbi.
Okužbe, so zelo nalezljive in neredko zbolijo vsi družinski člani v nekaj dnevnih presledkih, saj se virus prenaša z neposrednim in posrednim stikom z izločki. Okužbe se širijo s kužnimi kapljicami, ki jih bolnik izloča s kihanjem ali kašljem, zelo pomemben del širjenja na katerega smo morda premalo pozorni pa je preko rok ali kontaminiranih predmetov kot so robčki, igrače in drugi predmeti. Večinoma so rezervoar virusov, ki povzročajo obolenja dihal majhni otroci in šolarji. Zato je izredno
pomembno, da se v vrtcih, šolah in drugih krajih, upošteva ustrezne sanitarno-higienske ukrepe za preprečevanje in širjenje bolezni. Vsekakor otrok, ki je bolan ali kaže znake bolezni ne sodi v vrtec ali šolo ne samo zato, ker lahko okuži svoje vrstnike ampak predvsem zato ker potrebuje počitek in ustrezno nego, ki je v vrtcu ali šoli ni deležen v zadostni meri.
Kakšni so znaki obolenj?
Prehlad je najbolj poznana okužba zgornjih dihal pri kateri se po 2-3 dnevni inkubacijski dobi pojavijo voden izcedek iz nosu, kihanje, kašljanje, bolečine v žrelu ter povišana telesna temperatura, ki jo lahko spremlja glavobol. Ta je pogostejša pri otrocih. Vse skupaj spremlja slabo počutje. Bolnik lahko v tem času tudi popolnoma izgubi voh in okus.
V primeru vnetja žrela in tonzil, če ju povzroča bakterija bete hemolitični streptokok so v ospredju bolečine v žrelu in oteženo požiranje, povišana telesna temperatura ter povečane področne bezgavke.
Vnetje srednjega ušesa je prisotno pri okužbah zgornjih dihal, predvsem pri majhnih otrocih. Eden izmed razlogov zakaj pride do vnetja je zapora ušesne troblje. Le-ta povezuje srednje uho z nosno votlino, v primeru zapore (zaradi otekle nosne sluznice) pa je motena drenaža srednjega ušesa, kar povzroči vnetje. Zato je izredno pomembno, še posebno pri majhnih otrocih, da skrbimo za redno čiščenje nosu. Vnetje se kaže z bolečino v prizadetem ušesu, lahko je prisotna povišana telesna
temperatura, zmanjšan sluh na prizadeti strani, pri majhnih otrocih pa se tem simptomom lahko pridružijo še nespecifični znaki kot so bruhanje in zaspanost.
Vnetje sluznice obnosnih votlin se običajno pojavi ob vnetju nosne sluznice in se zato kaže s podobnimi simptomi. Bakterijski zapleti v obnosnih votlinah so redki, pogostejši predvsem kadar težave trajajo več kot teden dni. Gripa ima bolj značilne simptome in znake, saj se kaže pri odraslih z vročino, mrzlico, glavobolom, bolečinami v mišicah, kašljem in slabim počutjem. Pri otrocih pa so lahko ospredju prehladni znaki.
Kakšno je zdravljenje?
Ker gre v večini primerov za virusne okužbe, ki so nezapletene in samoomejujoče ter trajajo nekaj dni je nujno le blaženje simptomov in podporna terapija. Poskrbeti moramo za počitek, dovolj tekočine, zniževanje telesne temperature z ustreznimi sredstvi ter čiščenje nosu.
O vročini govorimo, kadar telesna temperatura preseže 38°C, in sicer merjena pod pazduho. Vročino je treba zniževati za kar pri otrocih večinoma uporabljamo sirupe ali svečke, ki jih moramo uporabljati po navodilu zdravnika. Lahko uporabimo tudi hladne, vendar ne mrzle obkladke, ki jih namestimo na bolnikove goleni lahko pa tudi na trup. S tem naj bi temperatura padla v 15 minutah za 0,5 do 1 stopinjo.
Zelo pomembno je nadomeščanje tekočine. Pri povišani telesni temperaturi človeško telo izgublja večje količine tekočine. Izguba je še veliko večja, če bolnik ob tem bruha. Zaradi izgube tekočine lahko pride do dehidracije, kar je zelo ogrožujoče pri dojenčkih in majhnih otrocih, ki imajo nizko telesno težo, izgube tekočine pa so v kratkem času lahko zelo velike. Zato je nujno potrebno, da bolnik zaužije zadostne količine tekočine (npr. juha, čaj, sokovi, …) in s tem nadomesti izgubljeno
tekočino. Zelo koristno je tudi, da bolniki uživajo prehrano bogato z vitamini, predvsem z vitaminom C, ki krepijo imunski sistem.
Vsekakor je potreben obisk pri zdravniku, če temperatura vztraja dalj časa ali pa se klinično stanje poslabša. V primeru bakterijskih zapletov, ki so sicer redki, ali v primeru pogostejšega streptokoknega vnetja žrela in tonzil (angine), bodo bolniki potrebovali ustrezne antibiotike, ki jih bo zdravnik predpisal.
Seveda se moramo zavedati preventivnih ukrepov še preden zbolimo oz. ko smo že bolni, da ne širimo okužbe. Vedeti moramo, da so okužbe zelo nalezljive zato upoštevajmo primerne higienske ukrepe, kot so umivanje rok in preprečevanje prenosa okužbe s kontaminiranimi predmeti. Še preden se pojavi epidemija gripe pa se lahko tudi cepimo. Cepivo je varno in nudi dobro zaščito proti podtipom virusa za katere se predvideva, da bodo lahko povzročili epidemijo.