UGRIZI KLOPOV IN MOREBITNE OKUŽBE

Lepi in sončni dnevi nas vabijo v naravo na sprostitev ali rekreacijo, številnim ljudem pa gozdovi in travniki predstavljajo delovno okolje. V tej prečudoviti naravi pa na nas prežijo drobna bitja, katerih ugriz je za človeka nevaren, saj lahko pride do prenosa nekaterih boleznih.

Gre za klope vrste Ixodes ricinus, najpogostejši bolezni, ki jih le-ti prenašajo, pa sta klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Klopi živijo v gozdni podrasti, travi, grmovju, najdemo jih tudi na vrtu. Z njihovim ugrizom se lahko okužimo vse od februarja pa tja do novembra, pomembne so klimatske razmere, saj je populacija klopov aktivnejša in številnejša ob mili zimi in vlažni pomladi. Največ jih je do nadmorske višine 600 metrov, najdemo pa jih tudi do višine 1600 metrov.

V Sloveniji so okuženi klopi predvsem v gozdovih Gorenjske in Štajerske, nekoliko manj pa na notranjskem, kočevskem in novomeškem območju. Zavedati pa se moramo, da vsak klop NI okužen! Do okužbe pride dokaj redko, tudi če nas vbode okužen klop in le del oseb, pri katerih nastane okužba, tudi zboli.

UGRIZ KLOPA

Klop na človeku poišče primerno nežno mesto, kjer se na kožo pritrdi tako, da porine svoj rilec globoko v kožo. Njegova slina ima anestezijski učinek, zato vbod ne povzroči bolečine. Vbodi so zato pogosto neopaženi, predvsem pri otrocih. Če je klop okužen z virusom klopnega meningoencefalitisa in (ali) Borrelio burgdorferi, med sesanjem vbrizga v kožo gostitelja poleg svoje sline tudi povzročitelja bolezni.

Po vbodu okuženega klopa ne pride vedno do okužbe gostitelja, lahko pa okužba poteka tudi brez bolezenskih znamenj, torej asimptomatsko.

KLOPNI MENINGOENCEFALITIS (KME)

Gre za virusno bolezen možganske ovojnice in centralnega živčnega sistema, ki običajno poteka v dveh fazah. Prva faza nastopi približno 7 dni po vbodu klopa in poteka podobno gripi (slabo počutje, bolečine v mišicah, glavobol). Na mestu vboda klopa pri klopnem meningoencefalitisu praviloma ni opaznih sprememb na koži. Pri večini bolnikov sledi nekaj dni do tri tedne trajajočemu prostemu intervalu, ko ni nobenih zdravstvenih težav, druga faza bolezni z visoko temperaturo, močnim glavobolom, bruhanjem, trdim tilnikom, lahko nastopi tudi nezavest. Potrebno je zdravljenje v bolnišnici. Klopni meningoencefalitis je le redko smrtna bolezen (v 1-2%), lahko pa pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost in sposobnost koncentracije, slabši sluh, vid, pa tudi ohromelost.

Ker zdravila proti klopnemu meningoencefalitisu ni, je cepljenje s tremi odmerki cepiva edina učinkovita zaščita pred boleznijo. Cepljenje je treba začeti pred nastopom aktivnosti klopov. Prvi odmerek je priporočljiv še v hladnih zimskih mesecih, drugi sledi 14 dni do tri mesece po prvem odmerku, tako da oseba lahko prejme vsaj dva odmerka cepiva do tedaj, ko nastopi aktivnost klopov. 6 do 12 mesecev po drugem odmerku pa je čas za tretji odmerek. Vsakih 3-5 let je potrebno poživitveno cepljenje z enim odmerkom cepiva. Cepivo je varno in zagotavlja dobro zaščito. Klopni meningoencefalitis lahko preprečimo le s popolnim osnovnim cepljenjem (trije odmerki) in pravočasnim poživitvenim cepljenjem (en odmerek). To je posebej pomembno zato, ker za bolezen ni drugega specifičnega zdravila.

LYMSKA BORELIOZA

Lymska borelioza je v Sloveniji endemična, pojavlja se na območju vse Slovenije, obolevajo ljudje vseh starosti in obeh spolov. Bolezen se pojavlja sezonsko, največ obolenj je v poletnih mesecih od julija do avgusta. Povzročiteljice so izredno gibljive, nepravilno zavite spirohete Borrelia burgdorferi, katerih rezervoar so različne domače in divje živali.

Ta bolezen prizadene številne organske sisteme, njen potek pa je izjemno raznolik. Poteka v treh obdobjih. Prva sprememba se običajno pokaže na koži približno 10 dni (od 3 do 32 dni) po ugrizu klopa, in sicer se na vbodnem mestu pojavi neboleča rdečina, ki se postopno širi. Sprva je enakomerna, nato pa prične osrednji del bledeti, tako da nastane obročast izpuščaj, ki se postopoma širi. Običajno je kožna sprememba ena sama, lahko pa jih je tudi več, na različnih delih telesa. Včasih izpuščaj tudi srbi ali peče. Nekateri bolniki so brez težav, nekateri pa navajajo glavobol, utrujenost in bolečine v mišicah. Kožne spremembe so prisotne nekaj tednov ali mesecev, nato pa izginejo, tudi če jih ne zdravimo, vendar pa lahko v tem primeru okužba prodira globlje.

Če bolezni v zgodnjem obdobju ne prepoznamo in ustrezno zdravimo, se lahko v drugem in tretjem obdobju, torej po več tednih, mesecih ali celo letih, pojavijo okvare živčevja ali srca, prizadetost sklepov, oči, mišic in kožne spremembe. Te okvare lahko povzročijo precej hude težave, prizadetim močno otežijo vsakdanje življenje, pri nekaterih pa se kot posledica razvije celo trajna invalidnost. Bolniki so pogosto zelo utrujeni, brezvoljni, slabo spijo, imajo bolečine na različnih delih telesa, lahko so tudi psihično spremenjeni.

Bolezen ugotovimo na podlagi tipičnih kožnih sprememb in (ali) s pregledom krvi. Pomembno je, da bolezen ugotovimo v začetni fazi, saj jo je mogoče povsem pozdraviti z antibiotiki, zlasti, če se zdravljenje začne dovolj zgodaj! V času prisotnosti kožne spremembe zadostuje zdravljenje doma, z antibiotiki v obliki tablet, kasneje, ko so prizadeti tudi sklepi in živčevje, pa je potrebno zdravljenje v bolnišnici z dajanjem antibiotikov v žilo.

Za razliko od KME, cepiva proti boreliozi zaenkrat še ni!


PREPREČITEV VBODA KLOPA

Obstaja kar nekaj preprostih ukrepov, s katerimi lahko poskušamo preprečiti vbod klopa. Za osebno zaščito lahko poskrbimo tako, da hodimo po stezi, se izogibamo grmičevju in visoki travi. Priporočena so svetla oblačila, na katerih klopa zlahka opazimo. Telo naj bo čimbolj pokrito, hlače naj bodo dolge, po možnosti zataknjene za nogavice, srajca naj ima dolge, zapete rokave, obujemo si škornje, na glavo pa posadimo pokrivalo. Uporabljajmo repelente (odvračala), ki jih nanesemo zlasti na oblačila in manj na kožo.

Najpomembnejše je, da se takoj po vrnitvi iz gozda oziroma narave natančno pregledamo, oprhamo, umijemo lase in TAKOJ odstranimo morebitne prisesane klope. Ob pregledu moramo biti posebej pazljivi na mehke predele kože, in sicer pod pazduho, pregibom kolena in komolca, sramnem delu, med prsti nog. Pregledamo tudi lasišče in okolico ušes – zlasti pogosto so na teh mestih klopi prisesani pri otrocih!

ODSTRANITEV KLOPA IZ KOŽE

Klopa je treba odstraniti iz kože takoj, ko ga opazimo! Za odstranitev uporabimo pinceto, s katero primemo klopa čisto pri koži in ga nato odločno potegnemo iz nje. Vbodno mesto in okolico umijemo z milom in toplo vodo, klopa pa odvržemo. Če ga slučajno zmečkamo, razkužimo kožo z alkoholom ali pa umijemo s toplo vodo in milom.

Za odstranjevanje klopov NE uporabljamo olja, mazil, krem ali kakšnih drugih preparatov. Mesto vboda opazujemo vsaj mesec dni zaradi morebitnega pojava značilne kožne spremembe.

Kljub temu, da je možnost, da po vbodu klopa zbolimo, na srečo razmeroma majhna, je treba upoštevati enostavne ukrepe za preprečevanje ugrizov klopov, priporočljivo je tudi preventivno cepljenje proti KME. Če po vbodu klopa na koži opazimo rdečino, ki se širi navzven ter postaja v sredini svetla (oblika kolobarja), se je treba čim prej posvetovati z zdravnikom, ki bo predpisal ustrezno antibiotično zdravljenje, ki bo v večini primerov preprečilo nadaljnji potek bolezni.

Viri:

1. Marolt-Gomišček M, Radšel-Medvešček A. Infekcijske bolezni. Ljubljana: Tangram; 2002.
2. Spletna stran Inštituta za varovanje zdravja: http://www.ivz.si.