Stanje, potrebe in pomen prve pomoči

Pomen nudenja prve pomoči v vsakdanjem življenju je najbolj nazorno prikazan na shemi reševalne verige. Sestavljajo jo različni členi, eni na prvi pogled morda bolj, drugi manj pomembni. Seveda je veriga tako močna kot njen najšibkejši člen in če bolje razmislimo, so si členi precej enakovredni. Kaj našemu poškodovanemu pomaga, če se na kraj nezgode pripeljemo vrhunsko usposobljeni reševalci z najsodobnejšim reševalnim vozilom, če mu ne bi nekdo od očividcev že prej pristopil ter mu uspešno ustavil močno krvavitev iz arterije?! Očitno je zelo pomembno, da nekatere izmed pomembnejših ukrepov izvedemo že pred prihodom ekipe nujne medicinske pomoči (NMP) na kraj dogodka in tako sočloveku morda celo rešimo življenje.

Če pogledamo statistične podatke, smo v času od 27. 10. 2005 do 3. 8. 2006 opravili 47.554 intervencij. Nujnih je bilo 10.322 (18%). Pred prihodom NMP je bila nudena pomoč v 28% (2890) vseh nujnih primerov, uspešno v 11% teh primerov. Torej je bila pomoč uspešno nudena samo v 318 nujnih primerih. Od 2890 primerov, ko je bila pomoč nudena pred prihodom ekipe NMP, so jo laiki nudili le v 42% primerov (1214). Vsekakor bi si želeli, da bi bili ti odstotki, še poseje tisti, ko govorimo o uspehu, višji.

Kje lahko najdemo razloge za takšen rezultat? Vsi nenadni dogodki, še posebej taki, kjer je ogroženo človeško zdravje ali celo življenje, prestavljajo stres, celo za nas reševalce, ki se z njimi srečujemo vsak dan pri opravljanju dela. Zagotovo je ta stres še toliko večji pri laikih, ki niso pripravljeni na reševanje takšnih težav. Ustrašijo se in bojijo pristopiti k žrtvi. Tudi če to celo storijo, so zelo redko pripravljeni konkretno pomagati, ker se bojijo, da bodo ravnali oz. pomagali nepravilno ter povzročili še težje zdravstveno stanje naglo obolelega ali poškodovanega. Druga težava je neznanje. Že pravilni klic na pomoč je lahko velika težava, kaj šele nudenje pomoči.

Na koncu se lahko vprašamo, kaj bi morali storiti, da bi se stanje izboljšalo? Vsekakor je treba vzpodbuditi in izobraziti čim večje število ljudi za nudenje prve pomoči. Takšna izobraževanja morajo biti dinamična, vsebovati morajo scenarije iz resničnega življenja, v katere se morajo udeleženci čimbolj vživeti in uporabiti na tečaju pridobljeno znanje. To znanje morajo seveda tudi redno obnavljati. Morda bi se pri izobraževanju morali omejiti na najnujnejše dogodke ter intenzivno praktično vaditi. Zgolj nekaj pravilno nudenih osnovnih ukrepov, lahko reši človeku življenje.

Gotovo je veliko ljudi, ki bi se bili pripravljeni udeležiti takega tečaja. Pomagajmo jim z vzpodbudo, dobrodošli pa bi bili tudi donatorji, ki bi omogočili, da bi bili ti tečaji finančno bolj prijazni ali celo brezplačni. Pogum velja!